Vsi vsebujejo insekticide, imenovane piretrine, ki so jih uporabljali v starodavni Perziji.Danes jih uporabljamo v šamponih za uši.
Dobrodošli v seriji razstrupljanja JSTOR Daily, v kateri razmišljamo o tem, kako omejiti izpostavljenost snovem, ki se znanstvenikom zdijo nevarne.Doslej smo obravnavali zaviralce gorenja v mleku, plastiko v vodi, plastiko in kemikalije v digitalnem razstrupljanju.Danes sledimo izvoru šampona za uši v starodavni Perziji.
V zadnjih nekaj letih so se šole po vsej državi borile proti invaziji naglavnih uši.Leta 2017 so v Harrisburgu v Pensilvaniji odkrili, da ima več kot 100 otrok uši, kar je šolsko okrožje označilo za "brez primere".In leta 2019 je šola v oddelku Sheepshead Bay šole Brooklyn poročala o epidemiji.Čeprav Centri za nadzor in preprečevanje bolezni na splošno menijo, da uši niso škodljive za zdravje, so lahko velika težava.Da se znebite uši in ličink (njihovih majhnih jajčec), si morate lase umiti s šamponom, ki vsebuje insekticid.
Insekticidne sestavine v številnih šamponih brez recepta vsebujejo spojino, imenovano piretrum ali piretrin.Spojino najdemo v rožah, kot so tansy, piretrum in krizantema (pogosto imenovana krizantema ali krizantema).Te rastline naravno vsebujejo šest različnih estrov ali piretrinov – organskih spojin, ki so strupene za žuželke.
Že pred več sto leti so opazili, da imajo ti cvetovi insekticidne učinke.V zgodnjih 1800-ih so perzijsko piročo krizantemo uporabljali, da bi se znebili uši.Te rože so začeli komercialno gojiti v Armeniji leta 1828, približno deset let pozneje pa so jih gojili v Dalmaciji (danes Hrvaška).Rože so izdelovali do prve svetovne vojne.Ta rastlina se dobro obnese v toplih podnebjih.V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila proizvodnja piretruma ocenjena na približno 15.000 ton posušenih cvetov na leto, od tega več kot polovica iz Kenije, ostalo pa iz Tanzanije, Ruande in Ekvadorja.Pri njegovi izdelavi sodeluje približno 200.000 ljudi po vsem svetu.Cvetove naberemo ročno, posušimo na soncu ali strojno in nato zmeljemo v prah.Vsak cvet vsebuje približno 3 do 4 mg piretrina -1 do 2 % teže in proizvede približno 150 do 200 ton pesticidov na leto.Združene države so začele uvažati prašek leta 1860, vendar prizadevanja domače komercialne proizvodnje niso bila uspešna.
V zgodnjih dneh so piro uporabljali kot prašek.Vendar pa je od zgodnjega 19. stoletja mešanje s kerozinom, heksanom ali podobnimi topili za pripravo tekočega pršila učinkovitejše od prahu.Kasneje so razvili različne sintetične analoge.Ti se imenujejo piretroidi (piretroidi), to so kemikalije, ki imajo podobno strukturo kot piretroidi, vendar so bolj strupene za insekte.V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so za zaščito pridelkov uporabljali štiri piretroide - permetrin, cipermetrin, dekametrin in fenvalerat.Te novejše spojine so močnejše in trajajo dlje, zato lahko ostanejo v okolju, pridelkih in celo v jajcih ali mleku.Razvitih je bilo več kot 1000 sintetičnih piretroidov, trenutno pa je v ZDA v uporabi manj kot dvanajst sintetičnih piretroidov.Piretroidi in piretroidi se pogosto uporabljajo v kombinaciji z drugimi kemikalijami, da preprečijo njihovo razgradnjo in povečajo smrtnost.
Do nedavnega so piretroidi veljali za precej varne za ljudi.Zlasti je priporočljiva uporaba treh piretroidnih spojin deltametrina, alfa-cipermetrina in permetrina za zatiranje insektov doma.
Toda nedavne študije so pokazale, da piretroidi niso brez nevarnosti.Čeprav so 2250-krat bolj strupeni za žuželke kot vretenčarji, imajo lahko škodljive učinke na ljudi.Ko so znanstveniki z Univerze v Iowi pregledali zdravstvene podatke 2000 odraslih, da bi razumeli, kako telo razgrajuje piretroide, so ugotovili, da te kemikalije potrojijo tveganje za srčno-žilne bolezni.Prejšnje raziskave so tudi pokazale, da lahko dolgotrajna izpostavljenost piretroidom (na primer pri ljudeh, ki jih pakirajo) povzroči zdravstvene težave, kot sta omotica in utrujenost.
Poleg ljudi, ki neposredno delajo s piretroidi, prihajajo z njimi v stik tudi ljudje predvsem s hrano, z uživanjem škropljenega sadja in zelenjave ali s škropljenjem hiš, zelenic in vrtov.Vendar pa so današnji piretroidni pesticidi drugi najpogosteje uporabljeni pesticidi na svetu.Ali to pomeni, da bi morali ljudje skrbeti za umivanje las s šamponom, ki vsebuje piretrum?Majhna količina pranja verjetno ne bo škodovala ljudem, vendar je vredno preveriti sestavine na plastenkah s pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje hiš, vrtov in območij, dovzetnih za komarje.
JSTOR je digitalna knjižnica za učenjake, raziskovalce in študente.Bralci JSTOR Daily lahko na JSTOR brezplačno dostopajo do izvirne raziskave naših člankov.
JSTOR Daily uporablja štipendije v JSTOR (digitalna knjižnica akademskih revij, knjig in drugega gradiva) za zagotavljanje osnovnih informacij o trenutnih dogodkih.Objavljamo članke, ki temeljijo na recenziranih raziskavah in jih brezplačno ponujamo vsem bralcem.
JSTOR je del ITHAKA (neprofitna organizacija), ki pomaga akademskim krogom uporabljati digitalno tehnologijo za ohranjanje akademske uspešnosti ter spodbujanje raziskav in poučevanja na trajnosten način.
©Itaka.vse pravice pridržane.JSTOR®, logotip JSTOR in ITHAKA® so registrirane blagovne znamke družbe ITHAKA.