Difenokonazol, tebukonazol, propikonazol, epoksikonazol in flusilazol imajo visoko farmakokinetično učinkovitost. Kateri triazol je boljši za sterilizacijo?

Baktericidni spekter: difenokonazol > tebukonazol > propikonazol > flusilazol > epoksikonazol

Sistemski: flusilazol ≥ propikonazol > epoksikonazol ≥ tebukonazol > difenokonazol

Difenokonazol: fungicid širokega spektra z zaščitnimi in terapevtskimi učinki, dobro deluje proti antraknozi, beli gnilobi, listni pegavosti, pepelasti plesni in rji.

Tebukonazol: fungicid širokega spektra s tremi funkcijami zaščite, zdravljenja in izkoreninjenja.Ima širok baktericidni spekter in dolgotrajen učinek.Učinek izkoreninjenja je močan, sterilizacija je hitra, pridelek žitnih pridelkov pa bolj očiten.Bolje je ciljati predvsem na pege (listna pegavost, rjava pegavost itd.).

 

Difenokonazol

Propikonazol: fungicid širokega spektra, z zaščitnimi in terapevtskimi učinki, s sistemičnimi lastnostmi.Uporablja se predvsem za zatiranje listne pegavosti na bananah in se večinoma uporablja v zgodnjih fazah bolezni.Učinek je hiter in silovit

 

Epoksikonazol: fungicid širokega spektra z zaščitnim in terapevtskim učinkom.Uporablja se bolj pri poljskem in južnem sadnem drevju, boljša pa je proti rji in listni pegavosti žit in fižola.

 

Flusilazol: najaktivnejši fungicid s posebnimi učinki na krastavost

 

Varnost: difenokonazol > tebukonazol > flusilazol > propikonazol > eksikonazol

 

Difenokonazol: Difenokonazola ne smemo mešati z bakrovimi pripravki, sicer zmanjšamo učinkovitost.

 

Tebukonazol: V velikih odmerkih ima očiten zaviralni učinek na rast rastlin.Uporabljati ga je treba previdno v obdobju rasti plodov in se izogibati občutljivim obdobjem, kot sta obdobje cvetenja in obdobje mladih plodov pridelkov, da bi se izognili fitotoksičnosti.

 

Propikonazol: pri visoki temperaturi je nestabilen, čas rezidualnega učinka pa je približno 1 mesec.Povzroča lahko tudi fitotoksičnost pri nekaterih dvokaličnicah in posameznih sortah grozdja in jabolk.Pogosti fitotoksični simptomi foliarnega škropljenja s propikonazolom so: mlado tkivo je otrdelo, krhko, lahko se zlomi, odebeljeni listi, potemneli listi, stagnira rast rastlin (na splošno ne povzroči zaustavitve rasti), pritlikavost, nekroza tkiva, kloroza, perforacija itd. Tretiranje semena bo odložilo brstenje kličnih listov.

 

Epoksikonazol: ima dobro sistemsko in rezidualno delovanje.Pri uporabi bodite pozorni na doziranje in klimo, sicer je nagnjena k fitotoksičnosti.Lahko povzroči fitotoksičnost za melone in zelenjavo.Na paradižniku bo vodilo do cvetov vrhnjih popkov paradižnika in nežnih plodov.Dehidracijo, ki se običajno uporablja za promocijo riža, pšenice, banan, jabolk, lahko uporabite tudi po pakiranju v vrečke.

 

Flusilazol: ima močno sistemsko prevodnost, prepustnost in sposobnost zaplinjevanja.Flusilazol deluje dolgo časa in je nagnjen k kumulativni toksičnosti.Priporočljivo je, da ga uporabljate v presledkih, daljših od 10 dni.

 

Hitrodelujoči: flusilazol > propikonazol > epoksikonazol > tebukonazol > difenokonazol.

Inhibitorni kontrast rasti rastlin

 

tebukonazol

 

 

Triazolni fungicidi lahko zavirajo sintezo giberelinov v rastlinah, kar povzroči počasno rast vrhov rastlin in skrajšane internodije.

 

Zaviralna moč: epoksikonazol > flusilazol > propikonazol > dinikonazol > triazolon > tebukonazol > miklobutanil > penkonazol > difenokonazol > tetraflukonazol

 

Primerjava učinkov na antracnozo: difenokonazol > propikonazol > flusilazol > mikonazol > dikonazol > epoksikonazol > penkonazol > tetraflukonazol > triazolon

 

Primerjava učinkov na listne pegavosti: epoksikonazol > propikonazol > fenkonazol > difenokonazol > tebukonazol > miklobutanil


Čas objave: 12. avgusta 2022